|
V Evropi obstaja narod, čigar zgodovina nam odkriva staro pravo, imenovano »institutio Sclavenica«.
Po tem pravu je bila tudi žena svobodna in enakopravna.
Narod, ki je ženi že od nekdaj izkazoval
spoštovanje in ji priznaval mesto v družbi so bili Slovenci oziroma njihovi predniki Karantanci,
katerih država se kot »provincia Sclavorum« omenja prvič že leta 595 (Pavel Diakon).
Pomembno vlogo žena v življenju Slovencev izpričuje tudi ljudsko izročilo. V starodavnih baladah nam je
ohranilo ženske like, prav nič olepšane, upodobitve, ki odsevajo tako veselo kot žalostno usodo žena
in deklet, pa tudi njihovo junaštvo v težkih trenutkih življenja.
Sporočilo, katerega nam še posebej ponazarja Lepa Vida, edinstvena podoba mlade žene, ki jo želja po
sreči, ljubezni in bogastvu zvabi v daljni svet. Toda ona v tujem svetu joče, si želi nazaj in hrepeni
po zapuščenem domu, možu in otroku...
Lepa Vida je prispodoba mlade žene in matere, njeno željo po sreči, kakor tudi razočaranja in
neuresničenih sanj. Njena usoda razodeva čuteče srce in hrepenenje.
To je osebnost žene, ki ji družba dolguje spoštovanje, in še posebej pozornost njenemu poslanstvu:
ona poraja življenje, oblikuje mladi rod in mu daje zanos v delu in naporu za nove zmage in napredek
človeštva.
Nazdravimo torej – njej, ki plemeniti naš rod in mu prinaša neizmerno lepoto življenja!
|
 |
|